Poslanstvo ne štima. Kaj storiti?

Ste že videli, kako je neka organizacija zelo dobro delovala, potem pa kar naenkrat začela toniti? In ali veste, koliko organizacij je samo še registriranih, pa njihovi člani se niso pripravljeni niti enkrat zbrati, da bi jih ukinili? In koliko organizacij ni bilo uspešnih pri iskanju desne roke predsednika, mogoče tudi zato, ker bo to verjetno mlad človek in ker mladi lahko vedo preveč in ogrožajo predsednikov tron in je to seveda lahko zlahka razumljeno kot veliko nepriznanje delu predsednika?

 

Koliko organizacij sploh ve, zakaj obstaja? Člani koliko organizacij vedo ob 3h zjutraj povedati, čemu sploh delajo in to največkrat prostovoljno?
Manj kot si mislimo. Razlog je v nedefiniranem, nejasnem poslanstvu. Razlog je v neopredeljeni viziji.

 

Poslanstvo gradimo na podlagi potreb v družbi, ki jih želimo zadovoljiti. Poslanstvo je lahko nahraniti lačne. Vendar ni to tudi poslanstvo kuharja? Ni. Njegovo je skuhati lačnim. Kuhar se običajno ne sprašuje o tem, kje bo dobil hrano, opremo in ljudi, ki bodo hoteli jesti. To je vloga menedžerja restavracije.

Vloga NVO je podobna, le da mi pomislimo še na to, kdo je lačen, ker mu je življenje pokazalo svojo temno plat. Ker je ostal brez prihodkov, ker je zbolel in ne more delati, ker …
Medtem ko bo menedžer restavracije razmišljal, kaj naj ponudi, da bodo lačni zagotovo prišli k njim in za ponujeno tudi plačali, bo menedžer NVO razmišljal, kako dobiti donacijo hrane in kako s pridobljeno donacijo hrane nahraniti čim več lačnih.

 

Kaj pa če se zgodi, da lačnih ni? Gospodarske razmere se izboljšajo, manj ljudi živi pod pragom revščine, ljudje intenzivno obdelujejo zemljo in pomembno zvišajo delež samooskrbe. Programi razdeljevanja viškov hrane učinkovito delujejo. Ljudje si med sabo delijo dobrine, ker je tako vsem bolje. Povsem verjetno je, ne?

 

V tem primeru se moramo vprašati, če še zadovoljujemo prave potrebe. Razmisliti moramo o spremembi poslanstva, o prilagoditvi na nastale razmere. Mogoče o odprtju socialnega podjetja, ki sicer deli hrano kot prej, a za simboličen prispevek, ki omogoča zaposlitve in razvoj storitev.

 

Zgodi pa se tudi, da ugotovimo, da naše delo ni več potrebno. Morda tudi, da smo izčrpani in ne moremo več.
Takrat predajmo vajeti drugim. Umaknimo se in svetujmo, ko nas prosijo, sicer jih pustimo delati. Pa ne sodimo. Če ne bomo delali mi, ne bo narobe, bo pa vsekakor drugače.

 

Poslanstvo je tisto, ki nas žene od znotraj. Redki razumejo naša filantropska nagnjenja, ker jih imajo le redki v sebi in le redki so jih ponotranjili skozi vzgojo v mladosti. Le redki so jih pridobili skozi težke življenjske lekcije. Zato nas večkrat vprašajo po zdravju, češ se trudiš, ne da bi kaj imel od tega. Prav imajo, ker ne razumejo višjih ciljev, ki smo si jih zastavili in na katerih vztrajamo.
Razumeli bodo takrat, ko bodo sami imeli potrebo, ki smo jo mi že zdavnaj prepoznali.

 

Zato pa, če te ni več, prenehajmo brez slabe vesti z zavedanjem, da smo bili mi tisti, ki smo jo prepoznali, ko je bila velika in pomembna, in da smo tudi mi prispevali k temu, da je ni.
Če ste pravi nevladniki, veste, da ste prav s tem izpolnili največjo skrito željo vseh nas, da ne bi bilo več treba delati to, kar delamo, da ne bi bilo več stisk, bolezni, težav, nesreč, lakote, nevednosti, nestrpnosti, torej, takih ali drugačnih potreb, ki brez vpliva NVO ne bi bile tako uspešno zadovoljevane.

 

Potrepljajte se po rami, dobri ste!


Nestrpnik – nov glagolski način

Predlog uvedbe novega glagolskega načina

Slovenska slovnica naj poleg tvornika in trpnika prepozna in uvede še tretji glagolski način, t.j. nestrpnik.

Predlog popravkov teoretičnih izhodišč slovenske slovnice:

Trpnik uporabljamo, kadar osebe ne želimo imenovati in kadar je ne poznamo.
Nestrpnik uporabljamo, ko smo nestrpni do sogovorca, največkrat ko nočemo priznati, ali da smo odgovorni za neko nastalo stanje ali da natančno vemo, kdo je odgovoren, pa imamo premalo poguma, da bi povedali ime na glas, ker se bojimo posledic.
Nestrpnik je postal slovnična prvina, odkar je na vodstvene položaje v skladu z nenapisano ‘družbeno normo’ primerno postavljati ljudi, ki kimajo višjim silam iz ozadja, ki tako v zameno za določene zneske na tekočem računu in dodatne bonitete, brez težav vladajo nepoučenim in funkcionalno nepismenim. Postavljeni ljudje kimajo nadrejenim, ki se z njimi pogovarjajo z uporabo nestrpnika, hkrati pa z uporabo nestrpnika komunicirajo z ljudmi, ki so po njihovem mnenju podrejeni njim.

Slogovno je trpnik okornejša in manj ustrezna glagolska oblika od tvornika.
Nestrpnik je še manj ustrezna, a vedno pogostejša glagolska oblika v medosebni komunikaciji.

Tvorjenje:
Za tvorjenje trpnika uporabljamo dva načina:
– prvi način je tvorba trpnika s »se«: se je razbila, se je natovorila, se je spraznila …
– drugi način je s trpnim deležnikom na -n/-t: je razbita, je natovorjena, je spraznjena …
Za tvorjenje nestrpnika sta načina ista, rabo pa obvladajo mizantropi, sociopati in čustveni manipulatorji.

Primer rabe nestrpnika:
Odloča se o usodah mnogih o korupciji in lažeh neseznanjenih državljanih. Neseznanjenim se skriva resnica, o kateri se tudi v bodoče ne bo govorilo, niti ne gre pričakovati, da se jo bo razkrilo. Ni verjetno, da bi se izvedelo, kdaj se lahko pričakuje bistvene spremembe. O slednjih se ne bo nikoli odločalo, saj se je ljudi med sabo sprlo, kar je pozitivno, saj tako ne bo večjih nemirov. Če si nepovezan, se ti vedno slabo piše. O tem se bo še prerekalo, a rešitev se v kratkem ne gre nadejati.

Dodatni primeri rabe z obrazložitvijo dejanskih pomenov rabe nestrpnika:
Zakaj mi ni bilo povedano, da naj se to naredi? = Zakaj mi nisi povedal/a, da moram to narediti, ti bedak?

V kapitalizmu se krade. = V kapitalizmu tudi sam razmišljam, kako bi čimprej prišel do denarja, ni pomembno kako, jasno pa je, da s čim manj truda.

To se tako dela. = Tako delam jaz in pričakujem, da boš tudi ti, brez razmisleka o etičnosti tega ravnanja.

Vedno se je šušmarilo in vedno se bo. = Jaz šušmarim in to nameravam delati še naprej.

Zarečenega kruha se največ poje. = Tega jaz nikoli ne bom nikoli naredil/a in prav zdaj grem delati točno to.

To se ne spodobi. = JAZ mislim, da je to neprimerno.

To ne bo šlo. = Nočem, da uspeš.

Tako naj bo (tj. Amen). = Jaz ne bom nič naredil zato, da bi bilo. Zato bo poskrbel bog.

Dodatna utemeljitev:
Predlagani glagolski način nikakor ni način, da se pogovarjamo s komerkoli v naši bližini, pa naj bodo to podrejeni, kolega, študentje, otroci, učenci, prijatelji. Je to način, da se tako pogovarjamo? Je to način, da se oni tako pogovarjajo z nami? Taka komunikacija je jasen znak, da govorcu ni prav nič mar za sogovorca. Taka komunikacija o govorcu pove, da je skrajno nesramen, ohol in nestrpen.

Predlagam, da se dosedanjima glagolskima načinoma tvorniku in trpnik doda nestrpnik. Namreč prav je, da se tako vedenje čim prej ozavesti med ljudmi in se le-te tudi na ta način spodbudi, da ukrepajo, ko imajo opravka z ljudmi, ki v svoji komunikaciji pretežno uporabljajo predlagani novi glagolski način.

Na svetu je že dovolj nestrpnosti. Res ne potrebujemo živeti življenja, v katerem bi bil kdorkoli do nas nestrpen. Nihče od nas, nobeno živo bitje si tega ne zasluži. A imamo moč, da stvari spremenimo. Ko prepoznamo rabo opisanega glagolskega načina, strpno odidimo od človeka, ki ga uporablja.
Nič si ne mislimo, nič ne recimo, samo mirno hodimo, čim dlje proč. Saj počasi pridemo daleč. Tisti, ki to že veste, ste verjetno že daleč daleč. Pridem za vami.