Kako pa vi sprejemate spremembe?

matrica_spremembe

Poznate to matrico? Sama sem jo po dolgem času spet našla v učbeniku profesorja Mitje I. Tavčarja. Raziskovalci, analitiki in teoretiki radi vzamejo lastnosti živali in jih pripišejo tudi organizacijam. V tej matrici so zajete organizacije, ki se različno odzivajo na spremembe glede na okolje, v katerem delujejo.

Ti pobeljeni, hladni, a prijetni zimski dnevi so kot nalašč zato, da premišljamo tudi o tem, katere lastnosti lahko pripišemo našemu vodenju in naši organizaciji.

Smo ovce, ki takrat, ko okrog nas vsi migajo, mirno bleketamo, žvečimo sladko zeleno travo in se čudimo in sprašujemo, kaj za zlomka se dogaja z drugimi? No, mogoče še to ne. In če nam nihče ne pošlje postavnega koštruna, se niti ne premaknemo. Zakaj že?

Smo krapi, ki mirno, zaspano drsimo pod vodno gladino in se niti ne zavedamo, da bomo vsakemu, ki se nas loti lahek plen? Okolje od nas ne pričakuje, da bi kaj naredili, saj se tudi samo ne spreminja. In nam to čisto paše in plavamo naprej, dokler nas sila narave ne obrne na stran (saj ste že videli kakšno mrtvo zlato ribico, kajne?) in nas vodni tokovi pljusknejo na površje.

Smo morebiti ščuka in ne damo in ne damo miru, saj vidimo priložnost in jo hočemo izkoristiti? Imamo le to smolo, da naše okolje nekako ni ravno navdušeno nad tem. Ne mara sprememb. (Konec koncev, kdo pa jih?) A ščuke s svojim ravnanjem še vedno povzročamo spremembe. In čas je vedno na strani vztrajnih. Od njegove količine je odvisno, kdaj se bo kakšna naša ideja uresničila. Pogosto se zgodi, da nas mnogi kopirajo, ker ne želijo priznati, da je naša ideja dobra, in tudi tako (sicer s krajo in posredno) doprinesete k spremembam.

Še vedno pa držim pesti, da ima večino mojega bralstva to srečo, da so tiger, torej organizacija, ki si želi sprememb in jih tudi uresničuje, saj nam to dopuščajo lastni potenciali in okolje, v katerem delujemo? Smo mi tisti, ki smo sprememba?

Na vplive, katerim smo priča pri vsakdanjem delu, se vedno nekako odzovemo. Neprofitne organizacije so pogosto tiste, ki tvorijo spremembe. Nekatere pogosteje, nekatere redkeje. Mnoge so pozorne na to, kaj se dogaja v okolju. Vedno ustrezno reagirajo, ko vedo, da se problematika tiče njihovega področja delovanja. In tako je tudi prav.

Zavedanje, da je med nami tudi mnogo krapov in ovac, nam lahko pomaga pri načrtovanju naših aktivnosti. Predvsem v smislu, da bomo z našo aktivacijo daleč pred njimi in da jih kmalu ne bomo več vzeli v obzir, ko bomo začrtali nove spremembe.

Šele ko bodo krapi in ovce malo pomigali, se bodo mogoče spremenili v ščuke ali tigre. Mogoče bi tem pasivcem koristilo tudi vsaj malo povohati, kaj in kako tisti aktivni počnejo, kar počnejo.

A do tistihmal je še dolgo, pasivci bodo le jamrali in in vihali svoje nevoščljive nosove in verjetno kazali s prstom.

Ker to se pri nas tako dela, da veste.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja